Venezuelske in kubanske oblasti so uradno objavile sezname pripadnikov vojaških sil, ki so izgubili življenje med nedavno ameriško operacijo v Caracasu, katere cilj je bil zajetje Nicolása Madura. Po navedbah uradnih virov je bilo skupno ubitih 55 vojakov, od tega 32 kubanskih in 23 venezuelskih. Kubanske oblasti so v uradnem glasilu objavile imena in čine svojih padlih pripadnikov, med katerimi je 21 uslužbencev ministrstva za notranje zadeve in 11 članov revolucionarnih oboroženih sil. Med žrtvami so tudi visoki častniki, vključno z dvema polkovnikoma, ki sta bila del varovanja Nicolása Madura. Venezuelska vojska je prek družbenih omrežij objavila osmrtnice za 23 svojih pripadnikov, med katerimi je pet admiralov in 16 narednikov različnih stopenj. Operacija, ki so jo vodile sile Združenih držav Amerike preteklo soboto, je bila usmerjena v predsedniški kompleks, vendar so podatki o skupnem številu žrtvovanj še vedno predmet poročanja različnih lokalnih medijev, ki omenjajo do 57 mrtvih. Medtem ko se Venezuela spopada s političnimi posledicami napada, je Delcy Rodríguez že začela opravljati dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice države. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti v regiji in neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je ponoči prišlo do incidenta v bližini predsedniške palače Miraflores. Lokalni prebivalci so poročali o intenzivnem streljanju, medtem ko so se v javnosti pojavile informacije o preletih domnevnih brezpilotnih letalnikov nad objektom. Venezuelska vojska naj bi na drone streljala z namenom nevtralizacije morebitne grožnje v varovanem območju. Zaradi stopnjevanja napetosti so oblasti na ključnih prometnicah v mestu razporedile tanke in druga oklepna vozila. Gre za varnostno operacijo, katere namen je zavarovanje predsedniške rezidence in okolice, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših pojasnil o naravi incidenta ali morebitnih žrtvah. Razmere v prestolnici ostajajo napete, vojaška prisotnost pa je vidno povečana.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so ameriške sile med vojaško operacijo v Caracasu ubile večji del varnostne ekipe predsednika Nicolása Madura. Padrino López je dejanje označil za hladnokrven umor in dejal, da je bila operacija uperjena neposredno proti suverenosti države. Po ministrovih besedah so ameriške enote predsednika Madura in njegovo soprogo Cilio Flores dejansko ugrabile, kar je označil za strahopetno dejanje in kršitev venezuelske ustave. Fuerza Armada Nacional Bolivariana (FANB), venezuelska vojska, je po dogodku zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. V uradni izjavi so vojaki poudarili, da so ameriške sile izvedle brutalno vojaško agresijo, ki je povzročila nepopravljivo škodo v vrstah predsedniške garde. Medtem ko vojaški vrh ostaja zvest ujetemu voditelju, so v državi aktivirali vse nacionalne obrambne načrte, razmere v Caracasu pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Venezuelske oborožene sile so uradno izrazile podporo podpredsednici Delcy Rodríguez, ki jo je vrhovno sodišče po domnevni ugrabitvi predsednika Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike imenovalo za začasno predsednico države. Rodríguez, ki v venezuelskem političnem vrhu velja za ključno zaveznico dosedanjega sistema, je državljane pozvala k uličnim protestom, hkrati pa poudarila, da Nicolás Maduro ostaja edini legitimni predsednik Venezuele. Odločitev vojske, da podpre podpredsednico, utrjuje njen položaj v času hude politične negotovosti. 56-letna političarka, ki jo Maduro zaradi njene nepopustljivosti imenuje "tigrica", predstavlja kontinuiteto socializma 21. stoletja. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump navajal, da naj bi bila Rodríguez pripravljena na sodelovanje z Washingtonom, njeni javni nastopi, v katerih nastopa skupaj z notranjim ministrom Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Wladimirjem Padrinom Lopezom, kažejo na odločen upor proti zunanjim pritiskom. Razmere v državi ostajajo napete, saj se kljub imenovanju začasnega vodstva nadaljujejo prizadevanja ZDA za spremembo režima.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

V Venezueli so se v luči morebitnega političnega vakuuma okrepila ugibanja o tem, kdo bi lahko nasledil dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Med najresnejšimi kandidatkami se omenja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi. Vprašanje nasledstva postaja vse bolj aktualno zaradi nenehnih napetosti med režimom in opozicijo, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi v primeru Madurovega odhoda ključno vlogo igrala vojska, ki bi lahko posegla v proces tranzicije oblasti, če bi presodila, da so ogroženi njeni interesi ali stabilnost države. Zgodovinski kontekst kaže na Madurovo vztrajanje pri vojaškem razvoju in krepitvi milic, kar je predsednik poudarjal v svojih nagovorih ob začetku let 2025 in 2026. Njegova strategija temelji na prepričanju o nujnosti odpornosti proti zunanjim pritiskom, kar dodatno otežuje možnosti za mirno predajo oblasti opozicijskim silam. Politična prihodnost države ostaja negotova, saj se znotraj vladajoče elite bijejo boji za vpliv, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja vsako spremembo v venezuelskem vrhu, ki bi lahko vplivala na regionalno stabilnost in svetovne energetske trge.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.

Venezuelske oborožene sile so v bližini predsedniške palače Miraflores v prestolnici Caracas namestile oklepna bojna vozila. Razporeditev vojaške tehnike na mestnih ulicah sledi poročilom o močnih eksplozijah, ki so odjeknile v mestu. Prizori z ulic kažejo na močno prisotnost varnostnih sil v neposredni bližini ključnih vladnih objektov. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojska s premiki težke opreme očitno krepi varovanje predsedniškega kompleksa. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali vzrokih za predhodne eksplozije. Dogajanje v Caracasu kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v že tako nestabilnem političnem okolju Venezuele.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

V južnem delu venezuelske prestolnice Caracas je v bližini pomembne vojaške baze odjeknilo najmanj sedem eksplozij, ki so povzročile obsežen izpad električne energije. Po poročanju tiskovnih agencij Reuters in Associated Press je zaradi incidenta večji del južnega okrožja ostal v temi, oskrba z elektriko pa je bila popolnoma prekinjena. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu materialne škode venezuelske oblasti za zdaj še niso podale. Prizorišče dogodka v bližini vojaškega objekta vzbuja ugibanja o naravi incidenta, vendar neodvisni viri še niso potrdili, ali je šlo za sabotažo, nesrečo ali načrtovan napad. Lokalni očividci so poročali o zaporednih detonacijah, ki so stresle širše območje prestolnice. Venezuelska infrastruktura se sicer že dlje časa spopada s težavami pri vzdrževanju, kar pogosto vodi do lokalnih motenj, vendar takšna serija eksplozij ob vojaških objektih predstavlja resen varnostni dogodek v državi.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o prisilni odstranitvi predsednika Madura in njegove žene iz Venezuele med ameriško agresijo, kar označujejo kot kršitev suverenosti. Podpredsednik Venezuele je potrdil, da sta Nicolás Maduro in njegova žena izginila. Donald Trump pa je izjavil, da bo po Maduru ZDA vladala Venezueli.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je v svojem novoletnem govoru poudaril, da je država varna in zaščitena pred imperialističnimi grožnjami. Obljubil je, da bo do leta 2026 okrepil tehnični in vojaški razvoj države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bo leto 2026 ključno za krepitev vojaškega razvoja države in utrjevanje milic. Po njegovih besedah so ti ukrepi nujni za zaščito Venezuele pred domnevnimi grožnjami in imperialističnimi doktrinami Združenih držav Amerike. Napoved prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se dodatno poslabšali zaradi prisotnosti ameriških aeronavtičnih sil v Karibskem morju. Maduro je poudaril, da bo Venezuela v prihodnjem letu afirmirala svojo obrambno držo, kar vključuje posodobitev vojaške opreme in povečanje števila pripadnikov milic. Takšna retorika odraža stopnjevanje napetosti, ki so se v zadnjih mesecih kazale skozi ameriške sankcije in vojaške manevre v bližini venezuelskih voda. Venezuelska stran te poteze označuje za neposredno provokacijo, medtem ko ZDA vztrajajo pri pritisku na Madurov režim zaradi vprašanj demokracije in človekovih pravic.

Venezuelanska nacionalna oborožena sila (FANB) je prestregla in onesposobila letalo v zvezni državi Apure na jugozahodu Venezuele, ki so ga oblasti označile za sovražnega. Letalo je v državo vstopilo brez identifikacijske kode ali dovoljenja.

Helikopter venezuelske Nacionalne oborožene sile se je v petek zjutraj zrušil na odlagališču San Vicente v občini Girardot v državi Aragua. V nesreči sta umrla dva vojaška častnika. Po poročilih so slišali eksplozijo, o dogodku pa so obvestili policijo države Aragua.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

V zvezni državi Falcón v Venezueli so vojaške in policijske sile zasegle več kot tri tone marihuane. V operaciji so sodelovale različne veje oboroženih sil, vključno z nacionalno bolivarsko oboroženo silo (FANB) in enotami nacionalne bolivarske policije (PNB). Poročila se nekoliko razlikujejo glede natančne količine zasežene droge, ki naj bi znašala med 3067 in 3077 kilogrami.

Venezuelske oborožene sile (FANB) so uspele rešiti tri domorodce Yanomami po letalski nesreči, ki se je zgodila v zvezni državi Amazonas, na jugu Venezuele blizu meje z Brazilijo in Kolumbijo. Reševanje je potekalo po tem, ko je letalo doživelo okvaro, iskalna akcija za morebitnimi drugimi preživelimi pa se nadaljuje.

V torek je v zvezni državi Amazonas v Venezueli strmoglavilo vojaško letalo, ki je prevažalo deset ljudi, vključno s sedmimi domorodci Yanomami in tremi člani posadke. Letalo je vzletelo iz Puerto Ayacucha proti Parimi B. Guverner Amazonasa, Miguel Rodríguez, je potrdil nesrečo in sprva ni bilo znano stanje potnikov. Kasneje je bilo potrjeno, da so bili trije ljudje, člani posadke, čudežno rešeni s strani bolivarskih oboroženih sil (FANB).

Venezuelaška vojska je vzpostavila strog nadzor nad mejnim prometom, vključno s kopenskimi, zračnimi in morskimi potmi, ter prehodom vozil, ki bo trajal od petka do ponedeljka. Ukrep je namenjen zagotavljanju varnosti med nedeljskimi občinskimi volitvami, za katere je bilo v celotni državi razporejenih več kot 300.000 pripadnikov oboroženih sil (FANB).

Venezuelska narodna bolivarska oborožena sila (FANB) je začela z razmeščanjem več kot 380.000 vojakov po vsej državi v okviru "Operacije Republika 2025". Namen te operacije je zagotoviti varnost na občinskih volitvah, ki bodo potekale 27. julija, ter varovati volilna središča, opremo in volilni material. Poleg občinskih volitev bo potekala tudi prva nacionalna posvetovanja mladih.